Naravna dediščina

Od vseh osmih narodnih parkov jih je kar sedem v neposredni bližini morja, osmi narodni park, Plitvička jezera, pa je od obale oddaljen manj kot 200 km. Otoško skupino Brione, ki se nahaja ob zahodni obali Istre, sestavljajo 2 večja in 12 manjših otočkov; drugi otoški narodni park so Kornati in so najbolj razčlenjena otoška skupnina v celotnem Sredozemlju. Narodni park Mljet je poseben zaradi dveh jezer, Velikega in Majhnega jezera. Narodni parki Severni Velebit, Paklenica in Risnjak privabljajo številne ljubitelje planinarjenja, speleologe, botanike in alpiniste. Narodni park je tudi ob Krki, najlepši hrvaški kraški reki.

Do sedaj je bilo na Hrvaškem razglašenih 10 naravnih parkov, od tega jih je pet ob obali. Naravni park Biokovo se razteza na območju istoimenske planine nad Makarsko riviero, zelo radi pa ga obiskujejo botaniki, kolesarji in planinci. Naravni park Telašćica se razprostira ob samem vstopu v narodni park Kornate – velik zaliv z visoko skalno pečino, na vrhu katere je veliko slano jezero. Velebitski naravni park se nahaja v bližini Zadarske riviere, privlači pa mnoge spelologe in ljubitelje aktivnega oddiha. V bližini Zadra je tudi največje hrvaško jezero - Vransko jezero. Nad Opatijo se bohoti Učka, planina in naravni park, območje pa odlikujejo klimatsko-zdravilne posebnosti.

Kornati

Narodni park Kornati je najbolj razčlenjena otoška skupina v celotnem Sredozemlju s kar 140 nenaseljenimi otoki in otočki. Je raj za navtike ter sodobne robinzone in potapljače. Ob prvem prihodu na Kornate boste vsekakor presenečeni nad čudovitim kontrastom med ostro belino pokrajine (krš) ter pomirjujočo modrino morja, ki skriva številne skrivnosti tukajšnjih prebivalcev; po nekaj dneh bivanja v tej čudoviti pokrajini boste opazili, kako se navidezni kontrasti fantastično dopolnjujejo. Prepoznavna naravna znamenitost so tudi Kornatske “krune”. Ime so dobile po belih strmih skalah oziroma stenah, ki so obrnjene proti odprtemu morju in so značilnost večine zunanjih otokov v otoškem nizu. ''Krune'' so priča in hkrati najlepši rezultat dolgih geoloških procesov, ki so preoblikovali pokrajino. Vas morda zanima, ali so bili v preteklosti Kornati naseljeni? Oglejte si ostanke ilirskih zgradb, ki so najstarejše na otokih, nahajajo pa se na vzpetinah na Kornatu in Žutu. Iz časov Bizanca se je ohranila tudi utrdba Tureta na otoku Kornat, za katero predpostavljajo, da je nastala v 6. stoletju, njen namen pa je bil ščititi in spremljati plovbo ladij po takrat še ne dovolj varnem Jadranskem morju. Priporočamo vam ogled solin v Lavsi oziroma njenih ostankov, ki so danes potopljeni, ter otočka Vela Panitula, kjer je bil v začetku 16. stoletja zgrajen beneški dvorec.

Brioni

Otoško skupino Brioni, ki se nahaja na zahodni obali Istre, sestavljajo 2 večja in 12 manjših otokov, kamor so že v antičnem obdobju prihajali na oddih bogati in pomembni ljudje. Tako kot po celotni jadranski obali je tudi tukaj moč opaziti čudovito prepletanje naravnih lepot in kulturne dediščine. Pomembnost ugodne geografske lege otokov so prepoznali že v prazgodovini. Če boste obiskali Brione, Vas bodo sledovi zgodovine spremljali na vsakem koraku, saj je na otoku približno sto najdišč in objektov, ki so pomembna tako arheološko kot tudi kulturno-zgodovinsko. Otoke obdaja kristalno čisto morje, poraščeni pa so z različnimi vrstami sredozemskega rastja. Poseben čar pokrajini dodaja tudi bel istrski kamen.

Mljet

Najbolj zelen jadranski otok, ki je hkrati tudi narodni park, se nahaja jugozahodno od Dubrovnika. Slovi po dveh jezerih, Velikem in Majhnem, ter edistvenih gozdovih zimzelenega hrasta ali črnike. Glavna vzroka za razglasitev otoka za narodni park sta bili izjemna in specifična razčlenjenost obale ter pestrost rastlinskega sveta oziroma gozdnatost otoka. Na južni strani otoka je ozek preliv, skozi katerega priteka morska voda, ki je ustvarila Veliko jezero, zatem pa še Majhno jezero. Jezeri sta bogati s školjkami (npr. dagnje, ostrige in druge), plankton teh jezer pa je bil že večkrat glavna tema več znanstvenih del. Kopate se lahko v morju ali slanem Velikem jezeru, jeseni pa tudi v Majhnem jezeru, ki je v tem času toplejše od morja in Velikega jezera. Na sprehodih po otoku in gozdovih boste morda opazili kakšnega mungusa, neobičajno majhno živalico, ki varuje otok pred kačami.

Krka

Narodni park se nahaja ob najlepši kraški reki, Krki. Reka predstavlja svojevrstno kraško naravno znamenitost, ki, prebijajoč se proti morju, ustvarja številna jezera, slapove in brzice. Najbolj veličastna in najpogosteje obiskana sta slapova Skradinski buk in Roški slap. Roški slap je lahko dostopen in si ga lahko ogledate prek celega leta. Od Roškega slapa po toku navzdol se reka Krka spremeni v Visovačko jezero. Na sredi jezera je otoček, po katerem je jezero dobilo ime, Visovac, na njem pa sta cerkev in frančiškanski samostan. Na otok so se prvi doselili avguštinci v 14. stoletju, ki so cerkev in samostan tudi zgradili. Skradinski buk se uvršča med najlepše slapove (iz sadre) v Evropi.

Risnjak

Narodni park Risnjak, ki se nahaja v Gorskem Kotarju, je poimenovan po risu, vrsti divje mačke, ki se uvršča med ogrožene vrste in je pod posebno zaščito. Poleg živali so zaščitene tudi posamezne vrste rastlin, npr. planika. Številne ratlinske vrste in lepote Risnjaka boste lahko spoznali na enostaven način, in sicer na sprehodih po učnih poteh parka, hkrati pa se boste gibali na svežem zraku. Narodni park Risnjak privlači alpiniste, speleologe in biologe ter na splošno vse, ki imajo radi naravo. Po ogledu parka Vam svetujemo, da se odpravite še na sprehod v okoliške gozdove, ki so prav tako vredni ogleda.

Paklenica

Narodni park Paklenica je manjši, vendar pomemben predel planine Velebit, zajema pa dva kanjona, Veliko in Majhno Paklenico. Je najlepši del Velebita in svojimi naravnimi lepotami privlači ljubitelje alpinizma. V Veliki Paklenici se nahaja največja pečina, Anica kuk, ki je še posebej priljubljena med plezalci, v celotnem narodnem parku pa je prek 400 točk za plezanje, seveda različnih zahtevnostnih stopenj. Na območju narodnega parka Paklenice sobivajo številne živali, med katerimi je tudi beloglavi jastreb, ena od zaščitenih vrst ptic, potem pa še medvedi, divje svinje, divje mačke, risi ter veliko število lahkotnih metuljev. Plezalne aktivnosti, ki so Vam na volju v parku, v kombinaciji s prekrasno naravo in pestrim živalskim svetom, bodo razveselile vsakega obiskovalca.

Severni Velebit

Narodni park Severni Velebit se nahaja v gorskem območju, natančneje na območju gorskega masiva Velebit, ki predstavlja svojevrstno naravno pregrado med kontinentalnim in sredozemskim podnebjem. Zelo radi ga obiskujejo planinci, speleologi in vsi ljubitelji narave, izkušeni planinci pa so mnenja, da je pravi drgulj. Park je prepreden s številnimi planinskimi potmi, med katerimi je znana Premužićeva pot, ki prečka najlepše in najbolj zanimive predele severnega Velebita. S planinskih vrhov je prekrasen razgled na Jadransko morje in otoke. V preteklosti je tukaj živelo večje število ljudi, o čemer danes pričajo ruševine starih pastirskih hiš. Na primorski strani Velebita je zaliv Zavratnica, potopljena dolina, najlepši predel podvelebitske obale.

Plitvička jezera

Na območju Narodnega parka Plitvička jezera se kažejo vplivi kontinentalnega in sredozemskega podnebja, zaradi česar so poletja topla, v času zime pa so pogoste snežne padavine. Tako lahko Plitvička jezera obiščete v katerem koli letnem času. Skozi gozdno in planinsko pokrajino se niza 16 modro-zelenih jezer, ki so medsebojno povezana s slapovi. Jezera si lahko ogledate na sprehodu po označenih poteh, prek številnih mostičkov, odločite pa se lahko tudi za ogled z ladjico. Posebnosti jezer sta prozornost in čistoča vode, saj lahko vidite v globino do 8 metrov.

Kopački rit

Naravni park se nahaja nedaleč od ustja reke Drave, tik ob meji s Srbijo, in je od pomembnejših, največjih in najbolj privlačnih močvirij v Evropi. Sestavljajo ga številni rečni rokavi in jezerca ob reki Donavi. Del parka je pod strogo zaščito kot poseben zoološki rezervat. Tu gnezdi okoli 260 vrst različnih ptic, mnoge vrste pa gnezdijo tukaj občasno, in sicer na poti iz severnih, hladnejših krajev, proti južnim, toplejšim in obratno. V vodi so našteli 40 vrst rib, na kopnem pa prebiva več vrst sesalcev (navadni jelen, srna, divja svinja, divja mačka, kuna zlatica, kuna belica, lisica, vidra idr.). Turistični ogled je organiziran z vodiči ter panoramsko ladjico, čolni, peš ali celo s konjsko vprego. Obstajajo tudi aranžmaji, v okviru katerih je dovoljeno snemanje živali, posebej ptic. Del naravnega parka je dostopen lovcem in ribičem za ribolov ter lov.

Papuk

Papuk v bližini Požege, ob severni in severozahodni meji Požeške kotline, pripada slavonskemu pogorju z najvišjim vrhom Papuk. Park odlikuje prelepa gozdna pokrajina, omeniti pa je potrebno tudi kraje, ki so posebni zaradi geoloških značilnosti, rastlinstva ter arheoloških najdišč. Naravni park Papuk je za obiskovalce odprt prek celega leta. Nudi različne možnosti rekreacije in je idealen kraj za preživljanje aktivnih počitnic (gorsko kolesarjenje, planinarjenje, sprehodi po naravi; slednje primerno za vse starostne skupine). Planinarijo lahko vsi ne glede na starost, saj je nadmorska višina Papuka do 1000 m. V poletnem času se lahko naplavate v bazenih s termalno vodo (termalno kopališče „Toplice“ nedaleč od kraja Velika), ljubitelji snega in zimskih športov pa se lahko zabavajo na smučišču "Nevoljaš".

Medvednica

Medvednica se nahaja severno od Zagreba, najvišji vrh je Sljeme. Redko katera evropska metropola ima v svoji bližini naravni park tako kot ga ima Zagreb. Do vznožja Medvednice se lahko pripeljete z avtomobilom, tramvajem ali avtobusom, do vrha Sljemena pa peš ali z žičnico. Ohranjeni gozdovi Medvednice so glavno rekreacijsko območje Zagreba. Poleg urejenih sprehajalnih poti obiskovalce na ogled Medvednice privabljajo tudi lepe jame, med katerimi je najlepša Veternica, ki je ena največjih na Hrvaškem. Ob srednjeveški utrdbi Medvedgrad je urejen Oltar domovine, in sicer v spomin padlim za Hrvaško. Zimska odeja povprečno traja 100 dni na leto, največ snega pa zapade meseca februarja. V pomladnem in poletnem času je sonca na Medvednici bistveno več kot v Zagrebu in Zagorju, zato jo v teh letnih časih obišče največ izletnikov.

Lonjsko polje

Lonjsko polje je del doline med reko Savo in Moslavaško goro, od Siska je oddaljeno približno 30 km. To je največje zaščiteno poplavno območje ne samo na Hrvaškem, temveč v celotnem donavskem porečju. Še posebej je pomembna velika pestrost rastlinskega in živalskega sveta, zanimiva pa je tudi arhitektura posavskih lesenih hiš, ki so zaradi svoje lepote in številčnosti prava grabeniška znamenitost. Posamezna območja znotraj parka (ornitološki rezervat Krapje Đol) so strogo varovana. V močvirnih livadah, gozdovih vrbe in topola so svoje prebivališče našle race, medtem ko lahko v poplavnih hrastovih gozdovih in livadah Lonjskega polja srečamo redke evropske živali (npr. siva in bela čaplja, različne vrste orlov idr.). Poplavno območje, kjer je voda visoka tudi do šest mesecev, je eno največjih mrestišč krapov v Evropi.

Žumberak

Gričevnato območje južnega Žumberaškega pogorja je bilo leta 1999 razglašeno za naravni park. Nahaja se približno 30 km jugozahodno od Zagreba, ime pa je dobil po starem gradu Žumberak (zgorel leta 1793; ruševine nad istoimensko vasjo). Zaščiteno območje parka zajema gričevnato območje Žumberaškega in Samoborskega pogorja in je izrazito kraško (jame, ponori, ponikalnice) z bukovimi in kostanjevimi gozdovi. Območje je znano tudi po večih izvirih vode. S pomočjo arheoloških izkopanin so odkrili, da je bilo območje neprekinjeno poseljno od kamene dobe pa vse do danes. Najstarejša ohranjena zgradba je iz 13. stoletja. Park je znan tudi po bogatem rastlinskem in živalskem svetu, znana prebivalca teh območij pa sta tudi plenilca volk in medved. Med pticami moramo omeniti jastreba kokošarja, po katerem je dobilo mesto Jastrebarsko ime.

Učka

Naravni park Učka zajema gorski masiv Učko in del Čičarije, s skupno površino 160 km2 na vzhodni strani istrskega polotoka. Najvišji vrh Učke je Vojak, kjer stoji stolp, s katerega je prekrasen razgled, v notranjosti pa je prodajalna s spominki. Z vrha stolpa je kot že rečeno čudovit razgled na otoke Krk, Lošinj in Cres, na Gorski Kotar ter istrski polotok. Naravni park krasita bogata flora in favna, izpostaviti pa moramo endemični vrsti, učkarski zvonček ter redek beloglavi jastreb. Omeniti moramo tudi stoletne kostanjeve gozdove (maroni), gozdove bukve ter ostale vrste zdravilnih zelišč in plodov. Avanturistom so znotraj parka na razpolago različne športne aktivnosti: različne steze za gorsko kolesarjenje, stena za plezanje (najbolj priljubljena je Vela Draga), polet z zmajem ali pa treking in jahanje po prečudoviti pokrajini.

Telaščica

Naravni park Telašćica se nahaja ob vstopu v Narodni park Kornate. Je ozek zaliv, nad katerim se dviga 100 m visoka pečina, na vrhu katere je veliko slano jezero. Do leta 1988 je bil del Narodnega parka Kornati. Danes je naravni park ob jugovzhodni obali Dugega otoka z najvišjo točko Grpašćak in slanim jezerom Mir. Telašćica je eden od najlepših in največjih zalivov na Jadranu. Slovi tudi kot dobro in varno sidrišče za vse vrste plovil. Severovzhodna stran zaliva je povsem gola, brez rastja, jugozahodno pa poraščajo borovi gozdovi, smokve in oljke. Zanimiv pojav je spreminjanje gladine jezera Mir v primerjavi s spreminjanem morske gladine: gladina jezera se spreminja, vendar v primerjavi z morsko malce kasni. Kraj Telašćice je naseljen že od pradavnine, kar potrjujejo ostanki najdb iz paleolitika pa vse do danes (ostanki pri kraju Sali, rimski ostanki v Mali Proversi, starohrvaške predromanične cerkve v Dugopolju). Pester je tudi živalski svet. V morju so našteli približno 250 rastlinskih ter 300 živalskih organizmov, vključno s spužvami in redkimi rdečimi koralami.

Vransko jezero

Vransko jezero je naravna znamenitost in je največje naravno jezero na Hrvaškem. Nahaja se med dvemi zgodovinskimi mesti, Zadrom in Šibenikom, nekaj kilometrov od Biograda. Jezero z okolico je bilo leta 1999 razglašeno za naravni park. Pravzaprav gre za potopljeno kraško polje, nekaj manjših izvirov pa jezero oskrbuje z vodo. Predel jezera je zaščiten kot ornitološki rezervat (od leta 1983), celotno jezero pa je razglašeno tudi kot pomembno evropsko območje za ptice (Important Bird Area - IBA) - po kriterijh Evropske unije. Vransko jezero privablja številne obiskovalce predvsem s svojimi naravnimi znamenitostmi. Arheološki ostanki „Crkvine“ ter ostanki na drugih krajih v okolici jezera pričajo o tem, da so bila v preteklosti tukaj rimska poljedelska posestva. Rimski napisi, najdeni na trasi rimskega akvadukta, pa pričajo da je bilo to območje gospodarsko pomembno za Rimsko cesarstvo. Akvedukt rimskih gradbincev od kraja Vrane do Zadra ni oskrboval le prebivalcev Zadra, temveč vsa poljedelska posestva, ki so bila v bližini akvedukta.

Biokovo

Zaščiteni naravni park Biokovo se nahaja na območju planine Biokovo, sama planina pa se dviga nad Makarsko riviero. Za ta del obalnega pasu so značilni edinstvni naravni pojavi, kot so globoke jame, špilje, ponori in gozdovi bukve. Nekatere od jam so tako globoke, da se v njih tudi prek poletja ohranita sneg in led, zato so jih v preteklosti uporabljali za shranjevanje živil. Turistično zanimiva sta botanični vrt (nad vasjo Kotištine) ter vrhova Vošac in Sv. Jure (najvišji vrh Biokova), do katerih vodi tudi cesta. Ljubitelji rekreacije lahko uživajo v kolesarjenju, planinarenju, jahanju in številnih drugih aktivnostih, pravi avanturisti pa v paraglidingu. Vsako zadnjo soboto v mesecu juliju vsako leto organizirajo romanje na vrh Sv. Jure, od koder je prekrasen razgled na Makarsko riviero in srednjedalmatinske otoke, ob resnično lepem vremenu pa pogled seže tudi do italijanskih Apeninov.

Velebit

Velebit je bil razglašen za narodni park zaradi številnih naravnih znamenitosti: neobičajne pečine, kanjoni, globoke jame in špilje ter številne endemične vrste. Na obomočju Velebita sta kar dva narodna parka, zaradi česar ga imenujejo tudi „park narodnih parkov“. Leta 1978 je bil uvrščen v svetovno mrežo rezervatov biosfere ("Program človek in biosfera", UNESCO). Območje je znano po mnogih endemičnih vrstah tako rastlinskih kot živalskih. Svetujemo, da si ogledate znane Cerovačke špilje v bližini Gračca ter špilje Paklenice pri Starigradu. V preteklosti je bilo območje gosteje poseljeno, o čemer pričajo številne ruševine pastirskih hiš, sakralnih objektov ter kulturnih znamenitosti. Po parku so speljane številne planinske poti, med katerimi je dobro poznana Premužićeva pot. Z gorskih vrhov je prekrasan razgled na Jadransko morje in otoke. V parku se lahko odločite za rafting (po reki Zrmanji), alpinizem, športni ribolov ter planinarjenje.

Lastovo

Lastovsko otočje je bilo leta 2006 razglašeno za naravni park. Zeleni otok Lastovo obdajajo otočki Priježba, Mrčara, Vlasnik, Bratin otok, Kopište in Sušac ter na vzhodni strani skupina otočkov Lastovnjaki. Otoček Saplun v otoški skupini Lastovnjaki je znan po lepih peščenih zalivih. Sušac je največji in najbolj oddaljen otok Lastovskega arhipelaga. Zanimivo je, da na tem otoku razen svetilničarske skupine in enega pastirja s 300 ovcami in 50 kozami ne prebiva nihče. Na otoku Lastovu se bodo dobro počutili ljubitelji narave, jadranja, ribolova in ljubitelji dobre tradicionalne hrvaške hrane (Lastovo je znano po jastogih in vinu). Posebne lepote skriva podmorski svet z globokimi pečinami in špiljami ter bogatim živalskim svetom. Lastovo oživi v času festivala «Lastovo otok glazbe», ki ga prirejajo vsako leto na začetku meseca avgusta.