SL
EN
CZ
DE
HR
ES
FR
HU
IT
PL
RO
SK
Ob prvem prihodu na Kornate boste vsekakor presenečeni nad čudovitim
kontrastom med ostro belino kamenja (krša) ter pomirjujočo modrino morja, ki
skriva številne skrivnosti tukajšnjih prebivalcev; po nekaj dneh bivanja v tej
čudoviti pokrajini boste opazili, kako se navidezni kontrasti fantastično
dopolnjujejo. Narava je tako s svojo pestrostjo pripomogla, da so Kornati eden
od hrvaških narodnih parkov, ki obiskovalce resnično navdušijo. Novinar
National Geographic Adventureja, Jon Bowermaster, se je podal na pot s kajakom
od Zadra do Dubrovnika. Nad Kornati ter njihovo ''nedotaknjeno in hkrati
kultivirano, pa vendar neukročeno lepoto'' je bil osupel.
In kaj ga je navdušilo? Morda poznane kornatske “krune”, ki so prepoznavna znamenitost parka?
Ime so dobile po belih strmih skalah oziroma stenah, ki so obrnjene proti odprtemu morju in so značilnost večine zunanjih otokov v otoškem nizu. ''Krune'' so priča in hkrati najlepši rezultat dolgih geoloških procesov, ki so preoblikovali pokrajino.
Vranjek, sivi sokol ter hudournik so samo nekateri od prebivalcev, ki so si svoje domovanje našli prav na kornatskih ''krunah''. Le-te boste obiskovalci lahko opazovali samo od daleč, saj plezanje po skalah ni dovoljeno. Stene se na posameznih mestih spuščajo navpično tudi več kot 90 metrov v globino, zato to območje nadvse radi obiskujejo tudi potapljači.
Sedem potapljaški con vabi, da si ogledate podvodni svet – ob tem Vam bodo v veliko pomoč lokalni potapljaški centri, kjer boste dobili koristne nasvete za potapljanje. Tisti, ki se ne potapljate, pa se lahko odpravite na številne razgledne točke, kot so Metlina, Opat, Vrujsko, Litnji vrh ali Otočevac, s katerih je čudovit razgled na celotno območje narodnega parka.
Glede na to, da je park na kopnem v zasebni lasti prebivalcev z okoliških otokov, je pri vzpenjanju na katerega od vrhov potrebna pazljivost in obzirnost, kar velja tudi za sprehajanje po otokih. Vas morda zanima, ali so bili v preteklosti Kornati naseljeni? Oglejte si ostanke ilirskih zgradb, ki so najstarejše na otokih, nahajajo pa na vzpetinah na Kornatu in Žutu. Iz časov Bizanca se je ohranila tudi utrdba Tureta na otoku Kornat, za katero predpostavljajo, da je nastala v 6. stoletju, njen namen pa je bil ščititi in spremljati plovbo ladij po takrat še ne dovolj varnem Jadranskem morju.
Vsekakor je zanimiv tudi ogled ostankov solin v Lavsi, ki so danes potopljene, ali pa morda otočka Vela Panitula, kjer so v začetku 16. stoletja zgradili samostan. V tem samostanu so ribiči s Kornatov shranjevali denar za davek na ribe, težko ribiško življenje pa jih je privedlo do tega, da so si na bližnjem otočku Piškeri zgradili naselje, kjer so bivali samo v času “mraka”, ko na nebu ni meseca, in se najlažje lovi plava riba. Sčasoma se je ta tradicija pretrgala in tako si lahko danes ogledate redke ostanke takratnega naselja.
Izlet na Kornate predstavlja samo del vsega lepega, kar vam ponuja Hrvaška. Sprehod po otokih bo podoživljanje preteklih časov, pokrajina pa Vas bo prepričala, da je narava mislila prav na vse. Vzemite si čas in spoznajte vse lepote, ki jih skrivajo Kornati. Kdo ve, morda se bo v katerem od Vas zopet prebudila vrednota, na katero ste že pozabili.
Ime so dobile po belih strmih skalah oziroma stenah, ki so obrnjene proti odprtemu morju in so značilnost večine zunanjih otokov v otoškem nizu. ''Krune'' so priča in hkrati najlepši rezultat dolgih geoloških procesov, ki so preoblikovali pokrajino.
Vranjek, sivi sokol ter hudournik so samo nekateri od prebivalcev, ki so si svoje domovanje našli prav na kornatskih ''krunah''. Le-te boste obiskovalci lahko opazovali samo od daleč, saj plezanje po skalah ni dovoljeno. Stene se na posameznih mestih spuščajo navpično tudi več kot 90 metrov v globino, zato to območje nadvse radi obiskujejo tudi potapljači.
Sedem potapljaški con vabi, da si ogledate podvodni svet – ob tem Vam bodo v veliko pomoč lokalni potapljaški centri, kjer boste dobili koristne nasvete za potapljanje. Tisti, ki se ne potapljate, pa se lahko odpravite na številne razgledne točke, kot so Metlina, Opat, Vrujsko, Litnji vrh ali Otočevac, s katerih je čudovit razgled na celotno območje narodnega parka.
Glede na to, da je park na kopnem v zasebni lasti prebivalcev z okoliških otokov, je pri vzpenjanju na katerega od vrhov potrebna pazljivost in obzirnost, kar velja tudi za sprehajanje po otokih. Vas morda zanima, ali so bili v preteklosti Kornati naseljeni? Oglejte si ostanke ilirskih zgradb, ki so najstarejše na otokih, nahajajo pa na vzpetinah na Kornatu in Žutu. Iz časov Bizanca se je ohranila tudi utrdba Tureta na otoku Kornat, za katero predpostavljajo, da je nastala v 6. stoletju, njen namen pa je bil ščititi in spremljati plovbo ladij po takrat še ne dovolj varnem Jadranskem morju.
Vsekakor je zanimiv tudi ogled ostankov solin v Lavsi, ki so danes potopljene, ali pa morda otočka Vela Panitula, kjer so v začetku 16. stoletja zgradili samostan. V tem samostanu so ribiči s Kornatov shranjevali denar za davek na ribe, težko ribiško življenje pa jih je privedlo do tega, da so si na bližnjem otočku Piškeri zgradili naselje, kjer so bivali samo v času “mraka”, ko na nebu ni meseca, in se najlažje lovi plava riba. Sčasoma se je ta tradicija pretrgala in tako si lahko danes ogledate redke ostanke takratnega naselja.
Izlet na Kornate predstavlja samo del vsega lepega, kar vam ponuja Hrvaška. Sprehod po otokih bo podoživljanje preteklih časov, pokrajina pa Vas bo prepričala, da je narava mislila prav na vse. Vzemite si čas in spoznajte vse lepote, ki jih skrivajo Kornati. Kdo ve, morda se bo v katerem od Vas zopet prebudila vrednota, na katero ste že pozabili.
