SL
EN
CZ
DE
HR
ES
FR
HU
IT
PL
RO
SK
Ali ste vedeli, da je sol iz Paških in Stonskih solin najčistejša v
Sredozemlju? Ali ste že slišali za ''žetev soli''?
Od morja do soli - od kaplje do kristala
Sol ima v naravi dva izvora: visoko kakovostna morska sol nastaja z izhlapevanjem morske vode, manj kakovostno, kameno sol, pa pridobivajo iz podzemnih rudnikov soli. Morska sol je zdravilna in vsebuje številne mikroelemente ter mineralne snovi in je zaradi tega uvrščena celo na seznam WHO kot živilo, ki ga priporočajo v zdravi prehrani.
Pridobivanje soli iz morske vode in postopek pridobivanje le-te so poznali že stari Rimljani in je ostal nespremenjen vse do današnjih dni. Postopek je enostaven, v kolikor so zagotovljeni osnovni pogoji. Prvi je, da je morska voda, iz katere pridobivajo sol, izredno čista, in da ima povečano slanost (saliniteta). Sledijo temperatura vode in klimatski dejavniki, ki pospešijo izhlapevanje vode, potreben pa je tudi primeren prostor. Najpogosteje so to plitki in prostrani zalivi, kjer je oslabljeno gibanje morske vode, in je tako postopek izhlapevanja neoviran.
Območje v okolici Stona ustreza vsem zgoraj naštetim pogojem, zato so bile tukaj že v 13. stoletju urejene soline, ki obratujejo še danes, in kjer pridobivajo sol na enak način kot pred osmimi stoletji. Stonski zaliv je razdeljen v plitke, medsebojno ločene in ograjene bazene, v katerih je stoječa morska voda, ki se segreva s sončno energijo in postopoma izhlapeva vsled stalno visoke temperature. Na dnu bazena ostajajo svetlikajoči se beli kristali soli, ki jih s pomočjo solinarskega orodja poberejo na kupe, kar imenujemo tudi ''žetev'', in jih natovorijo na vozičke. V primerjavi z morsko soljo nekaterih drugih držav stonska sol že na prvi pogled izkazuje svojo posebnost: je povsem bela in se svetlika, kar priča o čistosti morja iz katerega jo pridobivajo.
Slano bogastvo Dubrovnika
V gospodarstvu mesta Dubrovnika je imela sol tako velik pomen, da so v Statutu mesta iz leta 1272 obstajale "Odredbe o soli", katerim je bilo posvečenih kar 6 zakonskih členov o proizvodnji, trgovini in prometu s tem živilom. Dobiček od trgovine s soljo je bil namreč večji od dobička ustvarjenega s trgovanjem kateregakoli drugega živila s seznama dubrovniške trgovske flote. Iz tega razloga je bila sol tudi državni monopol, zato je dubrovniški knez osnoval posebno pisarno ("Solni ured"), katere naloga zaposlenih je bila preverjanje kakovosti soli ter vodenje dobre trgovske politike.
Proizvodnja soli, kot tudi žetev, je imela določeno delovno sezono, dela, kot so pobiranje, skladiščenje in prevoz soli, pa je v celoti opravljalo prebivalstvo Stona in okolice. Delovna sezona pobiralcev soli je trajala od aprila do oktobra, pri čemer se je sama proizvodnja odvijala od maja do septembra. Za orientacijo Vam ponujamo podatek, da je količina proizvedene soli leta 1611 dosegla težo kar 6 040 ton soli, medtem ko se danes giblje okoli 3000 ton letno.
Danes sol ni več glavna gospodarska panoga tega kraja, vendar pa lahko vsi obiskovalci Dubrovnika in Stona obiščejo soline in si ogledajo, kako se iz slanih bazenov, na tradicionalen način, pridobiva sol.
Paške soline
Poleg Stonskih solin so imele v preteklosti, in ga imajo še danes, velik ugled največje hrvaške soline v mestu Pagu. Tradicionalne paške specialitete, sir in jagnjetina, so posebne prav zaradi soli, saj je trava, kjer se pase živina, zaradi večje slanosti tal, povsem drugačne kakovosti. Tako sta mleko in meso edinstveni in prepoznavni živili "paškega okusa". Če Vas bo pot zanesla na Pag, Vam priporočamo, da poskusite paški sir in jagnjetino.
Sol ima v naravi dva izvora: visoko kakovostna morska sol nastaja z izhlapevanjem morske vode, manj kakovostno, kameno sol, pa pridobivajo iz podzemnih rudnikov soli. Morska sol je zdravilna in vsebuje številne mikroelemente ter mineralne snovi in je zaradi tega uvrščena celo na seznam WHO kot živilo, ki ga priporočajo v zdravi prehrani.
Pridobivanje soli iz morske vode in postopek pridobivanje le-te so poznali že stari Rimljani in je ostal nespremenjen vse do današnjih dni. Postopek je enostaven, v kolikor so zagotovljeni osnovni pogoji. Prvi je, da je morska voda, iz katere pridobivajo sol, izredno čista, in da ima povečano slanost (saliniteta). Sledijo temperatura vode in klimatski dejavniki, ki pospešijo izhlapevanje vode, potreben pa je tudi primeren prostor. Najpogosteje so to plitki in prostrani zalivi, kjer je oslabljeno gibanje morske vode, in je tako postopek izhlapevanja neoviran.
Območje v okolici Stona ustreza vsem zgoraj naštetim pogojem, zato so bile tukaj že v 13. stoletju urejene soline, ki obratujejo še danes, in kjer pridobivajo sol na enak način kot pred osmimi stoletji. Stonski zaliv je razdeljen v plitke, medsebojno ločene in ograjene bazene, v katerih je stoječa morska voda, ki se segreva s sončno energijo in postopoma izhlapeva vsled stalno visoke temperature. Na dnu bazena ostajajo svetlikajoči se beli kristali soli, ki jih s pomočjo solinarskega orodja poberejo na kupe, kar imenujemo tudi ''žetev'', in jih natovorijo na vozičke. V primerjavi z morsko soljo nekaterih drugih držav stonska sol že na prvi pogled izkazuje svojo posebnost: je povsem bela in se svetlika, kar priča o čistosti morja iz katerega jo pridobivajo.
Slano bogastvo Dubrovnika
V gospodarstvu mesta Dubrovnika je imela sol tako velik pomen, da so v Statutu mesta iz leta 1272 obstajale "Odredbe o soli", katerim je bilo posvečenih kar 6 zakonskih členov o proizvodnji, trgovini in prometu s tem živilom. Dobiček od trgovine s soljo je bil namreč večji od dobička ustvarjenega s trgovanjem kateregakoli drugega živila s seznama dubrovniške trgovske flote. Iz tega razloga je bila sol tudi državni monopol, zato je dubrovniški knez osnoval posebno pisarno ("Solni ured"), katere naloga zaposlenih je bila preverjanje kakovosti soli ter vodenje dobre trgovske politike.
Proizvodnja soli, kot tudi žetev, je imela določeno delovno sezono, dela, kot so pobiranje, skladiščenje in prevoz soli, pa je v celoti opravljalo prebivalstvo Stona in okolice. Delovna sezona pobiralcev soli je trajala od aprila do oktobra, pri čemer se je sama proizvodnja odvijala od maja do septembra. Za orientacijo Vam ponujamo podatek, da je količina proizvedene soli leta 1611 dosegla težo kar 6 040 ton soli, medtem ko se danes giblje okoli 3000 ton letno.
Danes sol ni več glavna gospodarska panoga tega kraja, vendar pa lahko vsi obiskovalci Dubrovnika in Stona obiščejo soline in si ogledajo, kako se iz slanih bazenov, na tradicionalen način, pridobiva sol.
Paške soline
Poleg Stonskih solin so imele v preteklosti, in ga imajo še danes, velik ugled največje hrvaške soline v mestu Pagu. Tradicionalne paške specialitete, sir in jagnjetina, so posebne prav zaradi soli, saj je trava, kjer se pase živina, zaradi večje slanosti tal, povsem drugačne kakovosti. Tako sta mleko in meso edinstveni in prepoznavni živili "paškega okusa". Če Vas bo pot zanesla na Pag, Vam priporočamo, da poskusite paški sir in jagnjetino.
