Prebivalke otoka so v preteklosti velikokrat poprijele za vesla, ribarile, k temu naj dodamo, da niso znale plavati ter obdelovale polja v šibeniškem zaledju. Na Krapnju so žene težko delale; lovile so ribe, bile gospodinje in matere, njihovi možje, sinovi in očetje pa so se vsakodnevno potapljali na dah, na ta način tvegali življenje ter s primitivnim orodjem - ostmi, prinašali spužve na kopno.


MORSKA SPUŽVA

Morda boste začudeni, ko Vam bomo povedali, da je spužva žival, ne rastlina, in da v evolucijskem nizu pripada prvim mnogoceličnim bitjem nastalim na Zemlji. V morjih sveta obstaja preko 5000 različnih vrst spužev, vendar pa jih ima samo 15 uporabno vrednost, zato te spužve imenujejo "pitomim spužve". Načeloma spužve uspevajo v toplejših morjih, zanimivo pa je, da je to vrsta, ki se obnavlja; to pomeni, da v kolikor je bila pravilno odrezana, bo na njenen mestu zrasla nova. Dobro uspevajo v toplem, mirnem in čistem morju, hranijo se s planktonom, pričvrščene pa so na morsko dno vse do globine 200m. Da spužva zraste do cca 15 cm v premer traja 2 do 4 leta. Plankton dobivajo s filtriranjem morja in zanimiv je podatek, da spužva povprečne velikosti dnevno prefiltrira nekaj manj kot 2000 litrov morske vode.

V hrvaškem morju živi zelo kvalitetna ovalno-okrogla vrsta spužve ti. Dalmata Fina, ki v premeru zraste do 40 cm, odlikuje pa jo zelo fina struktura, zaradi katere je na tržišču cenjena in iskana. Poleg te vrste v Jadranu uspeva še ena vrsta spužve, zaradi specifične oblike in karakteristične žilavosti imenovana Slonovo uho. Ta lahko zraste do 1m premera, ni pa tako cenjena kot njena sorodnica.


ZGODOVINA SPUŽEV IN GOJITELJI SPUŽEV NA KRAPNJU

S spužvami so se ljudje začeli ukvarjati že v starem veku, sprva na Egejskih otokih, kasneje pa po celotnem sredozemlju, in to tako, da so se potapljali na dah do globine približno 30m, kasneje pa s so pomočjo takoimenovanega "zvona" , naprave, ki je omogočila potapljaču dihanje ujetega zraka, dosegli tudi večje globine. Prvi zapis o spužvah na hrvaških obalah je iz leta 1522. Takrat se začne razvoj zanata, s katerim so se od vseh narodov na vzhodni obali Sredozemlja ukvarjali edino prebivalci Krapanja.

O načinu lova, prepoznavanju kvalitetnih spužev in njihovi predelavi je prebivalce Krapanja v 17 st. poučil fra Antun iz Grčije. V tem obdobju so se spužve (lokalno ime "spuga") nabirale samo na globini do 16m, in sicer z ostmi. Tako kot je napredovala in se razvijala potapljaška oprema (jeklenka s kisikom) je naraščala tudi globina potapljanja. Ob koncu 19. st. je krapanjsko posadka za lov na spužve sestavljalo okoli 8 ljudi, od katerih sta bila samo dva oz. trije člani potapljači, dva sta veslala, dva sta skrbela za črpalko za zrak, dva pa sta umivala in sušila prinešene spužve. Krapanjci so leta 1893 osnovali zadrugo, kateri so Pomorske oblasti darovale potapljaški aparat. Konec 19. st. je v društvu delalo okoli 14 potapljačev. Do leta 1940 je zadruga razpolagala s približno 20. potapljaškimi aparati ter prav toliko posadke, skoraj 400 ljudi na Krapnju pa je živelo izključno od spužev.

Zanimiv je podatek, da je bil lov na spužve prepovedan vsako tretje leto, da ne bi preveč opustošili območij, kjer spužve uspevajo.

Na Krapnju danes deluje deset posadk za lov spužev, modernizacija pa je prinesla tudi odprtje manjše predelovalnice za delo, ki se je nekdaj opravljalo ročno.


NABIRANJE SPUŽEV IN OBDELAVA

Iz morja prinešena spužva je prekrita s tanko, temno, skoraj črno plastjo s številnimi luknjicami skozi katere se spužva hrani. Da spužva pridobi svojo prepoznavno svetlo-rumeno barvo, je potrebno to temno plast, ki jo obdaja, odstraniti. Svetla spužvasta struktura, ki jo po tem dobimo, pa je pravzaprav spužvino ogrodje, ki je zgrajeno iz posebnega materiala, spongina, v katerem je kar 14% joda. Do leta 1912 so nabiralci spužev temno plast odstranjevali z drgnjenjem in izpiranjem, to pomeni ročno, kar je zelo upočasnjevalo obdelavo in tudi podražilo ceno gotovega proizvoda. V začetku 20. st. so v predelavo uvedli natrijev sulfat, ki je olajšal odstranjevanje kalcijevih sestavin, zato spužva sedaj mnogo hitreje dobi svetlo barvo, celotna obdelava pa je mnogo bolj enostavna.


UPORABA SPUŽEV

Spužva je poznana kot izjemno higienično in hkrati tudi zelo kvalitetno sredstvo za umivanje. Uporabljali so jo že prebivalci Krete, Rimljani so s spužvo imenovano Slonovo uho obdajali notranjost železnih vojnih oklepov, v srednjem veku pa se spužva začne uporabljati tudi v medicini. V sedanjem času se spužve vedno več uporabljajo in zato so poskušali njihove edinstvene lastnosti nadomestiti z raznovrstnimi sintetičnimi materiali, kar pa seveda ni uspelo. Nobena umetna spužva nima tolikšne moči vpijanja, tolikšne vzdržljivosti in mehkobe, zato naravna spužva še napreja ostaja najboljše sredstvo za nego in umivanje. Poleg v kozmetične in higienične namene, se spužva uporablja pri restavraciji umetnin, za fino obdelavo keramike, porcelana, usnja in lesa ter v medicini in laboratorijih.


KJE LAHKO KUPITE KRAPANJSKE SPUŽVE?

V primeru, da se boste odločili za obisk mesta Brodarice ali otoka Krapanj, Vas vabimo, da se namestite v apartmajih in sobah iz naše ponudbe. Priporočamo Vam, da v turističnem združenje povprašate, če morda lahko prisostvujete pri nabiranju in predelavi spužev.

Če želite kupiti krapanjske spužve, Vas prosimo, da obiščete spletno stran www.zitak.hr ali pišete na e-mail naslov: zitak@si.tel.hr.