KRALJI MEDITERANSKE KULTURE IN ZGODOVINE

V Benetkah se za cerkveni praznik Marijinega vnebovzetja izvaja obred Sposalizio del mare, "Poroka morja". Nekdaj je bil najsijajnejši med številnimi letnimi svetimi dnevi, v njem pa so sodelovale dolge povorke ladij, ki jih je vodil dož na državni galeji Bucintoru (ali Bucentauru). Obračajoč se na morje, je dož vanj obredno vrgel prstan in rekel: ''Desponsamus te, mare'', oziroma ''Zaročimo te, morje''. Obred je najverjetneje nastal v 12. st., v spomin na neko vojno zmago, a je kmalu postal simbol Benetk, kot pomorske sile brez primerjave. Bucintoro je bila državna galeja, bogato okrašena z zlatom, njeno ime pa morda izvira iz lika na premcu, ki je bil pol človek, pol bik. Kakšna je bila videti v 18. st., je razvidno iz Canalettovih slik. Poleg Bucintora je vsekakor treba omeniti še danes najbolj prepoznaven simbol Benetk - gondolo. Gondola je čoln, namenjen plovbi po plitki vodi z minimalno gazjo, zaradi česar je zares kot ustvarjena za Benetke in njene številne kanale. Za izdelavo gondole se uporablja kar osem različnih vrst lesa (jelka, hrast, višnja, oreh, brest, mahagoni, macesen in limona) in je sestavljena iz 280 delov. Njena asimetrična oblika omogoča enostavno upravljanje s samo enim veslom, s katerim gondoljer vesla stoječ na krmi. Leva stran gondole je daljša od desne, da bi se tako ustvarilo ravnotežje zaradi teže gondoljerja.

Katakolon je obalno mestece, ki leži južno od Patrasa, od Čarobne Olimpije pa je oddaljen približno 12 kilometrov. Kot pove že njeno ime, je Olimpija znana kot prizorišče Olimpijskih iger v klasični dobi Grčije, ki so bile enako pomembne kot Pitijske igre v Delfih. Olimpijski plamen sodobnih Olimpijskih iger nastane z odsevom svetlobe v parabolično ogledalo na obnovljenem in restavriranem stadionu v Olimpiji ter se nato z baklo transportira v mesto, v katerem se odvijajo igre.

Eden najlepših delov turške obale, s čistim morjem, prekrasnimi plažami in bogato pokrajino v notranjosti, kjer prevladujejo oljčni nasadi in gosti borovi gozdovi. Če se odločite za izlet do starodavnega mesta Efeza, ne boste obžalovali, saj vas bo tam dočakal impozanten Artemidin hram. Boginjo lova, Artemido, so spoštovali po celotni Mali Aziji. Po grškem mitu je Artemida hči Zevsa in njegove prve žene Lete in sestra dvojčica Feba Apolona. Rojena na otoku Delu, kamor je Leta pobegnila, da bi se skrila pred Pitonom, ki ga je ljubosumna Zevsova žena Hera poslala, da jo poje. Artemida je bila boginja lova in smrti, zaščitnica gozdov, livad in narave.

Dubrovniški frančiškanski samostan Mali bratje je dom najstarejše lekarne v Evropi, ki deluje še danes. Meniški bratje so bili strokovnjaki za uporabo trav in korenin proti najpogostejšim boleznim: želodčnim bolečinam, zobobolu, glavobolu ter draženju kože. Lekarna se ponaša z zelo dragoceno zbirko knjig iz področja farmakologije in medicine, okoli 2.000 receptov, manjša zbirka teh je razstavljena v muzeju, skupaj z delom pohištvene opreme in lekarniškim priborom iz 15. in kasnejših stoletij. Stara lekarna je zaradi velikega zanimanja obiskovalcev vrnjena na svoje prvotno mesto, v spodnje notranje dvorišče, v prostor, v katerem je delovala leta 1317, in kjer danes živi kot del inventarja samostanskega muzeja. Velja poudariti razliko med novimi in starimi lekarnami: nove večinoma prodajajo že gotova tovarniška zdravila, stare pa so bile kot majhne "tovarne" zdravil, narejenih iz naravnih snovi. Prav v tem je njihova zgodovinska pomembnost.

V dokaz vere so sultani, vezirji in številni drugi osmanski mogočniki pogosto bogato financirali gradnjo džamij, med katerimi jih je veliko zgrajenih po vzoru Aje Sofije, zgrajene leta 1765. Džamija ni samo prostor molitve, ampak tudi prostor, kjer se muslimani zbirajo tudi drugače, za javna zbiranja pri sodnih postopkih in za zbiranje zaradi javnih objav. Različne skupine lahko imajo v njej svoja zborovanja, otroci pa se zbirajo v njej za pisanje domačih nalog. Pogosto se potniki v njih zatekajo zaradi vode, druženja z somišljeniki in zaradi mesta za spanje.